Povpraševalni jezik

Na tej strani je podrobneje predstavljen formalizem, s pomočjo katerega iščemo po skladenjsko razčlenjenih korpusih na spletnem vmesniku Drevesnik. Temelji na povpraševalnem jeziku, razvitem znotraj orodja dep_search, ki smo ga za potrebe iskanja po slovenskih korpusih prilagodili tako, da poleg iskanja po oblikoslovnih in odvisnostnih skladenjskih oznak sheme Universal Dependencies omogoča tudi iskanje po oblikoskladenjskih oznakah sheme JOS. Možnosti iskanja so v nadaljevanju ponazorjene z nekaj izbranimi iskalnimi pogoji, na katere lahko tudi kliknemo in si ogledamo rezultate tovrstne poizvedbe v ročno označenem korpusu SSJ (naključni zadetki v krajših povedih).

Lastnosti pojavnice

Iskanje po besednih oblikah

Po besedni obliki pojavnice iščemo z vnosom poljubnega niza znakov. Primeri:

• hodim poišče vse pojavnice z obliko hodim, zapisano s samimi malimi črkami
• Delo poišče vse pojavnice z obliko Delo, zapisano z veliko začetnico

Po osnovni obliki besede (lemi) iščemo s predpono L=:

• L=hoditi poišče vse pojavitve pojavnic z lemo hoditi

Iskanje po oblikoslovnih lastnostih

Besedno vrsto in druge oblikoslovne lastnosti pojavnice lahko opredelimo na dva načina, saj so vsi korpusi označeni tako z označevalno shemo JOS kot Universal Dependencies (UD). Oba sistema sta dobro dokumentirana in primerljiva z vidika ustreznosti naslavljanja specifik slovenščine, zato je izbira enega ali drugega odvisna predvsem od uporabnikovih preferenc.

Oblikoslovne lastnosti po shemi JOS

Po oblikoskladenjskih oznakah JOS iščemo s predpopono X=, pri čemer je pri teh oznakah podprta tudi uporaba posebnih operatorjev . (ki nadomešča poljuben znak) in * (ki nadomešča poljubno število pojavitev znaka na levi). Glede na specifike naloženih korpusov je trenutno možno zgolj iskanje po angleški različici oznak. Primeri:

• X=Ncfsl poišče vse pojavnice z oznako za občne samostalnike ženskega spola v mestniku ednine
• X=Ncf.l poišče vse pojavnice z oznako za občne samostalnike ženskega spola v mestniku poljubnega števila
• X=Ncf.* poišče vse pojavnice z oznako za občne samostalnike ženskega spola poljubnega sklona in števila

Oblikoslovne lastnosti po shemi UD

Po besedni vrsti UD iščemo z vpisom iskane besedne vrste, po drugih oblikoslovnih lastnostih pa z opisom iskane oznake v obliki para atributa in njegove vrednosti, npr. Kategorija=Oznaka.

• NOUN poišče vse pojavnice z besedno vrsto NOUN (občni samostalniki).
• VerbForm=Inf poišče vse pojavnice z oznako za nedoločnike.

Posebni operatorji

Vse zgoraj navedene lastnosti pojavnice lahko med seboj tudi kombiniramo s posebnima operatorjema & (in) oz. | (ali):

• lepo&X=R.* poišče vse pojavnice z obliko lepo, ki so po shemi JOS označene kot prislov (in ne npr. pridevnik)
• L=delati|L=narediti poišče vse pojavnice z lemo delati ali narediti
• NOUN&Number=Plur poišče vse samostalnike v množini
• L=prst&Gender=Masc poišče vse pojavnice z lemo prst moškega spola

Pri iskanju po besednih oblikah, lemah in oznakah lahko uporabimo tudi negacijo z vpisom operatorja ! pred lastnostjo, po kateri ne želimo iskati. Primeri:

• L=biti&!AUX poišče vse pojavnice z lemo biti, ki niso označene kot pomožni glagol
• ADJ&!X=A.* poišče vse pojavnice, ki so po shemi UD označene kot pridevnik, po shemi JOS pa ne

Za iskanje po pojavnicah brez opredeljenih lastnosti uporabimo podčrtaj (_).

Iskanje po skladenjskih relacijah

Skladenjske relacije zapisujemo z operatorjema < in >, ki posnemata puščice, s kakršnimi so običajno ponazorjena skladenjska razmerja med besedami v odvisnostno razčlenjenih povedih (odvisnostnih drevesih).

• A < B pomeni, da je pojavnica A podrejena pojavnici B, npr. deževno < jutro
• A > B pomeni, da je pojavnica A nadrejena pojavnici B, npr. berem > časopis

Podčrtaj _ predstavlja katerokoli pojavnico, torej pojavnico, ki ji ne želimo opredeliti dodatnih lastnosti. Spodaj navajamo nekaj preprostih primerov iskanj po odvisnostnih skladenjskih strukturah:

• delo < _ poišče vse pojavnice z obliko delo, ki so podrejene neki drugi pojavnici
• delo > _ poišče vse pojavnice z obliko delo, ki so nadrejene neki drugi pojavnici
• _ < delo poišče vse pojavnice, ki so podrejene pojavnici z obliko delo

Cilj poizvedbe je vedno pojavnica na skrajni levi, ki se v rezultatih tudi obarva zeleno. Čeprav iskalna pogoja delo > _ in _ < delo opisujeta isto skladenjsko strukturo, so prikazani rezultati drugačni.

Vrsto skladenjske relacije med pojavnicama lahko podrobneje opredelimo za relacijskim operatorjem (puščico), npr. _ <vrsta _ ali _ >vrsta _. Več možnih tipov relacije ločimo z operatorjem | (ali), kot rezultat iskanja pa so prikazane strukture, ki ustrezajo vsaj enemu izmed navedenih tipov.

• _ <cop _ poišče vse vezne glagole (tj. pojavnice, ki so cilj relacije cop)
• _ >nsubj _ poišče vse povedke z izraženim samostalniškim osebkom (tj. pojavnice, ki so izvor relacije nsubj)
• _ <nsubj|<csubj _ poišče vse pojavnice v vlogi osebka - tako samostalniške kot stavčne osebke (osebkove odvisnike).

Z nizanjem operatorjev lahko opredelimo več odvisnostnih relacij neke pojavnice naenkrat:

• _ >obj _ >iobj _ poišče vse pojavnice, ki so nadrejene tako premim kot nepremimim predmetom (povedke z dvojno vezljivostjo)
• _ advmod _ poišče vse pojavnice, ki so označene kot pridevniški prilastki in so obenem nadrejene določilu v obliki prislova
• _ >nmod _ >nmod _ poišče vse pojavnice z najmanj dvema samostalniškima določiloma

Hierarhijo odvisnostnih relacij opredelimo z oklepaji:

• _ >nmod _ >nmod _ poišče pojavnice z dvema istoležnima oz. vzporednima samostalniškima določiloma (določili sta hierarhično enakovredni)
• _ >nmod (_ >nmod _) poišče pojavnice s samostalniškim določilom, ki ga določa neko drugo samostalniško določilo (eno določilo je nadrejeno drugemu)

Za negacijo uporabljamo operator !, ki ga je mogoče uporabiti tako v kombinaciji z operatorjema < in > kot s posamičnimi vrstami relacij. Primeri:

• _ >nmod _ !>case _ poišče vsa samostalniška določila, ki niso predložne zveze (samostalnik ni nadrejen nekemu predlogu)
• _ >nmod _ >!case _ poišče vsa samostalniška določila, ki so nadrejene neki strukturi, a ne predlogu

• _ amod|>acl) _ poišče osebke brez pridevniških prilastkov ali prilastkovih odvisnikov

Pri negaciji celotne relacije (npr. _ !>amod _) lahko med zadetki torej pričakujemo tudi pojavnice brez podrejenih elementov, medtem ko negacija vrste relacije (npr. _ >!amod _) pomeni, da mora imeti pojavnica vsaj en podrejeni element (ki pa ni amod).

Smer odvisnostne relacije lahko opredelimo z operatorjema @R and @L, ki določata, ali se skrajno desna pojavnica iskalnega pogoja pojavlja desno oz. levo od iskane pojavnice (tj. skrajno leve pojavnice iskalnega pogoja).

• VERB >nsubj@R _ poišče glagole, ob katerih samostalniški osebek (nsubj) stoji desno od glagola
• _ >amod@L _ >amod@R _ poišče pojavnice z najmanj dvema različnima pridevniškima prilastkoma, pri čemer en stoji levo, drugi pa desno od odnosnice
• _ <case@L _ poišče označevalce sklona, ki se za razliko od prevladujočih predpozicij (predlogov) pojavljajo za samostalniškim jedrom (t. i. postpozicije)

Združevanje iskalnih pogojev

Več ločenih iskalnih pogojev lahko združimo z operatorjem +. Združeni iskalni pogoj v obliki pogoj1 + pogoj2 + pogoj3 vrne vse povedi (drevesa), ki izpolnjujejo vse tri pogoje hkrati.

• VERB >aux _ + Tense=Pres poišče vse povedi, v katerih se pojavljata tako sestavljeni glagol kot glagol v sedanjiku

Univerzalni iskalni pogoji

Z operatorjem -> lahko opredelimo tudi pogoj, ki velja za vse iskane pojavnice (tj. pojavnice ali strukture na levi strani tega operatorja). Primeri:

• _ -> NOUN poišče povedi, v katerih so vse pojavnice označene kot samostalniki
• NOUN -> NOUN >amod _ poišče povedi, v katerih imajo vsi samostalniki pridevniški prilastek